V drežniškem kotu in okoliških krajih so športne aktivnosti povezane predvsem z
neokrnjeno naravo. Tako lahko prosti čas aktivno zapolnite z udejstvovanjem v različnih
športih, tudi ekstremnih.
 |
Vodni užitki na bistri Soči |
Vodni športi
Rafting - spuščanje po reki v gumijastem čolnu; veslanje v kajaku;
hydrospeed - spuščanje po reki s pomočjo plastičnega boba, ki ga
usmerjamo s plavutmi. To je nekaj načinov, kako se lahko sprostimo predvsem na brzicah
bližnje Soče med Bovcem in Kobaridom. Tu je Soča ujeta v divjo sotesko, ki jo
odlikujejo ogromni balvani, brzice in tolmuni. Na tem odseku se je že odvijalo tudi
svetovno prvenstvo v kajaku in kanuju na divjih vodah; tudi drugih tekmovanj na najvišji
ravni tod ne manjka.
Na nekaterih potokih, ki se izlivajo v Sočo, pa lahko uživamo v soteskanju
(canyoning). Pri tem odkrivamo divje soteske, se dričamo po naravnih toboganih - slapovih
ter skačemo in plavamo v tolmunih s kristalno čisto vodo, ki jih je narava ustvarjala
tisoče let.
Gorsko kolesarstvo
Gorskim kolesarjem v Drežnici ne bo dolgčas. Zelo zanimivo in ne pretirano
naporno je kolesarjenje po levem bregu Soče do Trnovega in naprej proti Čezsoči, kamor
pridemo po slabšem kolovozu. Zahtevnejši in kondicijsko bolje podkovani kolesarji pa se
lahko podajo do drežniških planin Zaprikraj in Zapleč (1200 mnv.), do planin na južni
strani Krna (1000 mnv.) ali gredo na celodnevne izlete - npr. na kobariški Stol (1673
mnv.) ali na Livek in po grebenu Kolovrata (okoli 1200 mnv.) do Tolmina. Lahko pa se
podajo na lažje izlete proti Tolminu po levem bregu Soče ali v Breginjski kot do
Nadiže, ki je poleti zelo primerna za kopanje.
 |
Zračni užitki |
Jadralno padalstvo
Okoli Drežnice je kar nekaj primernih vzletišč za jadralna padala. Tako se lahko
spustite sami ali v tandemu z izkušenim vodičem z drežniških planin, s Planice nad
Kosečem, s kobariškega Stola ali s Kuka nad Livkom. Odlično izhodišče je tudi malo
bolj oddaljeno Mangrtsko sedlo, do katerega vodi najvišje ležeča cesta v Sloveniji.
 |
Kanin |
Smučanje
Najvišje in edino slovensko visokogorsko smučišče Kanin nad Bovcem je od Drežnice
oddaljeno pol ure vožnje. Do samega smučišča pripelje gondolska žičnica. Atraktivne
proge se razprostirajo na nadmorski višini do 2300 m. Pozimi zapade tu več metrov snega,
tako da je smuka mogoča tudi v pozni pomladi, včasih celo v začetku poletja.V bližini
so še druga manjša smučišča: Livek nad Kobaridom (oddaljen 12 km od Drežnice),
Čezsoča (oddaljena 25 km) in Log pod Mangrtom (oddaljen 30 km).
V gorah nad Drežnico pa so pozimi tudi odlične razmere za turne in ekstremne
smučarje. Krnsko pogorje dobi veliko količino padavin in na severnih pobočjih se sneg
ohrani dolgo časa. Tako si lahko izkušeni smučarji privoščijo lepe ture s Krna proti
Krnskemu jezeru ali proti Bogatinu in naprej proti Komni, Voglu ali Triglavskim
jezerom.
Alpinizem
Krn s svojimi stenami pa lahko predstavlja izziv tudi izkušenim alpinistom. Te gore so
za alpiniste posebej primerne in privlačne pozimi, ko je v stenah nešteto ledenih slapov
spoštljive višine. Največja stena je zahodna stena Krna nad Drežnico. Visoka je okoli
800 metrov. Prvi so steno preplezali domačini. V njej je preplezanih več deset smeri.
Težave v steni dosegajo oceno VI+ (npr. Spominska Silvu Kraglju ali navpična in previsna
Orlova smer), večina smeri pa ima oceno IV ali V. Precej krajša (visoka 150 m) je
severna stena Krna, ki je primerna za zimsko plezanje.
 |
Iz zahodne stene Krna |
Pozimi je zelo zanimiva tudi severna stena sosednjih Botognic, čez južno steno le-teh
(visoka je 400 m) pa je tudi speljanih veliko smeri. Tudi sosednje gore ne bodo pustile
alpinistov brez dela. Poleg že omenjenih so preplezane tudi: jugozahodne stene Velike
Babe (2014 m), Lemeža (2041 m), Maselnika (1903 m), zahodne stene Krnšice (2142 m),
Šmohorja (1931 m) in Škofiča (2012 m) ter južna stena Srednjega vrha (2032 m).
Vendar pozor: zaradi velikonočnega potresa aprila 1998 so kamniti skladi v Krnskem
pogorju zelo razmajani, zato terja vsakršen vzpon še mnogo več previdnosti kot
običajno. |
