Zaigraj pesmico

Cerkev Srca Jezusovega in Krn

Cerkev Srca Jezusovega v Drežnici

V vseh drežniških vaseh, razen v Jezercih, so že v srednjem veku zgradili cerkve. V Drežnici je do začetka 20. stol. stala cerkev sv. Julija, ki pa so jo porušili in na njenem mestu zgradili novo.

Gradnja današnje cerkve se je začela leta 1911 in za božič leta 1912 je bila blagoslovljena in za silo pripravljena za bogoslužje. Kljub triletni vojni   (Soška fronta - I. sv. vojna), ki je divjala v neposredni bližini, je cerkev ostala nepoškodovana.

Cerkev je mogočna triladijska stavba s pročeljem in vhodnim stopniščem. Dolga je 40 m, osrednja ladja je visoka 21 m. Zvonik je bil najprej pozidan le 26 m visoko, leta 1986 pa so ga dokončali, sedaj je visok kar 52 metrov.

Vhod v cerkev Srca Jezusovega

Stavba z vso svojo razčlenjenostjo, s številnimi biforami in triforami, s tremi polkrožno zaključujočimi se apsidami na vzhodni strani in manjšo, stransko ob zvoniku na južni strani, z izredno členjenim zvonikom, z romanskimi frizi in s številnimi arhitekturnimi elementi (stebrički s kapiteli itd.) ne more zatajiti, da diha iz nje tudi deloma ozračje moderne benediktinske arhitekture.

Fasado delijo različni elementi v tri pasove. V spodnjem je mogočni stebriščni vhod s tremi arkadami. Sledi srednji, največji del, v katerega je umeščena mogočna roža - okno rozeta. Zadnji, najvišji del pa predstavlja trikotno čelo z romanskim frizom ter triforno okno. Solidnost in trdnost dajejo fasadi še dvostopenjski oporniki.

Notranjost cerkve Srca Jezusovega

Ob vstopu v cerkev objame obiskovalca veličastnost prostora. Mogočni slopi iz umetnega kamna, povezani z arkadami, delijo cerkev na tri ladje. Tanki stebriči, naslonjeni na slope, dajejo že itak visoki stavbi nadih srednjeveških gotskih katedral. Če se ozremo proti izhodu, vidimo pevsko emporo (kor), ki sloni na dveh stebrih s kapiteloma in stebričasto ograjo, nad njo pa se dviga mogočna sedemdelna orgelska omara. Orgle so med največjimi na Goriškem

Oltar sestavlja oltarna miza, ki počiva na štirih stebrih z belimi bazami in prav takimi kapiteli. Osrednji del je nekoliko višji, zaključen s trikotno atiko in obkrožen s po dvema paroma stebričev. Na stranskih krilih sta reliefa z dvema svetniškima paroma: v levem slovanska apostola sv. Ciril in Metod in v desnem oglejska oznanjevalca vere sv Mohor in Fortunat.

Križev pot - steklo

Na stranskih stenah ladje je že pred glavno poslikavo Ema Gallovich-Galli upodobila apostole, leta 1942 pa sta slovenska akademska slikarja Avgust Černigoj in Zoran Mušič poslikala vso cerkev. Na steni za velikim oltarjem kraljuje velika upodobitev Srca Jezusovega, obdanega z Ga angeli in romarji v spodnjem delu. V prezbiteriju nad glavnim obokom je  podoba Boga Očeta, desno očaki Adam, Noe in Mojzes, levo pa tri Jezusove predpodobe. Na stropu so na štirih trikotnih poljih naslikani najbolj znani Jezusovi čudeži, na stropu srednje ladje pa so upodobljeni štirje evangelisti. Vse slike in podobe v prezbiteriju in po cerkvi so prepletene z vrsto simboličnih okraskov, iz vsega pa dihata skladnost in toplina barv.

Zvonik cerkve Srca Jezusoveg

Poseben čar dajejo cerkvi okna s poslikanim steklom. V enem od velikih dvodelnih oken v prezbiteriju je upodobljeno prikazovanje Srca Jezusovega, v drugem pa Gospodovo oznanenje. V srednji ladji so na desni strani naslikane svetnice in vzori za žene in dekleta, na levi pa vzori za može in fante. Na okna obeh stranskih ladij je upodobljenih 14 postaj križevega pota.

Goriška nadškofijska sinoda je marca leta 1941 cerkev proglasila za božjepotno, oktobra pa za baziliko.

Vsakdo ostrmi, ko od daleč zagleda to mogočno stavbo, ki se z griča Gorice dviguje s svojim šilastim zvonikom v nebo in se čudovito sklada z mogočno in veličastno konico Krna v ozadju.

Cerkev sv. Justa na Koseču

Cerkev sv. Justa

Stavba iz 2. polovice 14. stoletja sodi med najstarejše sakralne spomenike v Zgornjem Posočju. Sezidana je iz lehnjaka. Arhitektura kaže stilni prehod od romanike v gotiko. Je najzanimivejši primer istrsko-furlanske arhitekture poznoromanskega tipa na Primorskem. Notranjost je poslikana s freskami iz druge polovice 15. stoletja, okrog leta 1470. Ponovno so bile odkrite v letih 1963 - 1972.

Oltar cerkve sv. Justa

Cerkev ima tloris v obliki pravokotnika. Nad zahodno steno ima zvonik na preslico. Častitiljive starosti je tudi zvon z napisom OPUS BERNARDINI FRANCHI GORITIAE MDCCXXX. Je torej iz leta 1740. Ladja je dolga 5 m in široka 4,7 m. Zelo širok prezbiterij je dvignjen za eno stopnico, ravno zaključen in banjasto obokan. Od ladje ga loči šilast gotski slavolok. Na vzhodni strani prezbiterija je za oltarjem šilasto gotsko okno.

Freske na stropu prezbiterija

Na vsaki strani okna je naslikan po en svetnik, v poševnih stranicah ob oknu pa so upodobljene štiri svetnice. Na južni steni prezbiterija je naslikano Kristusovo rojstvo, na severni pa Marijina smrt. Freske v vzdolžnih stenah ladje predstavljajo prizore iz stare zaveze: stvarjenje sveta, Adama in Evo, izvirni greh, izgon iz raja itd. Drugi ciklus fresk pa prikazuje Kristusove trpljenje.

Poslikava razkriva vpliv tolmeške slikarske šole iz ok. 1470-80; freska Poslednja sodba na vzhodni steni ladje pa je najbrž delo drugega, bolj severno usmerjenega slikarja.

Cerkev sv. Ane

Cerkev sv. Ane  v Magozdu

Pod vasjo Magozd leži cerkvica sv. Ane, zgrajena konec 15. stoletja. Nad zahodno steno se dviga zvonik z zvonom iz 17. stol.

Slabo polovico stavbe zavzema gotski prezbiterij z dvema šilastima oknoma. Od le nekoliko širše ladje ga deli slavolok, ki je kamnit, šilast in dvostransko prirezan.

Cerkev je znana po lesenem baročnem oltarju iz 17. stoletja. Ohranil je nekaj značilnosti zlatega oltarja. V glavni niši je skupinska plastika sv. Ane, Marije in Jezusa. Na levi strani je večji kip sv. Miklavža, na desni pa sv. Antona Puščavnika. Nad skromno profilirano gredo sta še dve majhni niši: v levi je kip sv. Roka, v desni pa sv. Sebastjana. Vrh je zaključen s prekinjenim segmentnim lokom.

Cerkev sv. Matija

Cerkev sv. Matija v Drežniških Ravnah

Cerkev so zgradili leta 1511. Krasi jo preprost lesen oltariz leta 1885, ki je delo Jožefa Štravsa iz Cerknega. Oljnata slika predstavlja sv. Matija. Verjetno je delo slikarja Jurija Tavčarja iz Idrije. Na vsaki strani je po en lesen kip. Desni predstavlja sv. Andreja, levi pa neznanega svetnika. Levo od slavoloka je v ladji lesen kip sv. Petra, desno pa sv. Pavla, ki sta bila restavrirana, a med potresom aprila 1998 poškodovana - kot tudi vsa cerkev.

Ob že omenjenem potresu so se odkrili sledovi poznogotske poslikave.


Dobrodošli | Geografija in zgodovina | Panorama | Naravne znamenitosti | Sakralni spomeniki
Soška fronta | Pust in fantovščina | Športne aktivnosti | Izleti v okolico | Informacije
Gostitelj: Občina Kobarid | Elektronska pošta: [email protected] | Obisk:
Spletna izvedba: Damjan Leban