|
Drežnica je z večine strani obdana z gorami.
Izstopa seveda mogočni Krn (2245 m) na
severovzhodu tako z velikostjo kot tudi z značilno obliko. Nekaj deset metrov pod
njegovim vrhom je tudi koča - Gomiščkovo zavetišče. Krn se dviga nad Drežnico s
svojo prepadno skoraj 800 metrov visoko zahodno steno, po kateri je speljana zanimiva
markirana in varovana planinska pot (trenutno zaprta, saj so jo posledice potresa na
nekaterih mestih dobesedno odnesle). Vrh pa slovi kot najboljša razgledna točka daleč
naokoli, saj ob čistem ozračju vidimo od avstrijskih gora do Jadranskega morja.
Na vzhodu se pod Krnom dviga Kožljak
(1602 m). Za Krnom pa se skrivajo še Botognice
(2165 m). Čez njihov planotast vrh je tekla fronta v I. sv. vojni, tako da so popolnoma
prevrtane. Krnska veriga se vleče proti severozahodu po lepem grebenu nad drežniškimi
planinami čez Krnšico (2142 m), Vrata (2014 m) in se konča z Vršičem
(1897 m). Tu najdemo bogato floro in favno, pa tudi mnogo ostalin soške fronte.
Severozahodno nad Drežnico se dviga Krasji vrh (1772 m), ki
začenja nov greben proti Polovniku na
zahodu. Na jugu loči kotlino od glavne doline Soče razgledna točka - hrib Ozben (793 m).
 |
Slap Krampež (19m) |
Naravne lepote Drežnice pa se skrivajo tudi v številnih soteskah, ki režejo
terasaste morenske nanose v njeni okolici.
Potok Ročica izvira v več izvirih
neposredno pod Krnom in ima na svoji poti mnogo slapov.
Ročico prečkamo na poti proti Koseču, kjer se lahko odpravimo do njenega desnega
izvira Sušca, ki pada v treh zaporednih
slapovih. Najbolj znan in dostopen je spodnji slap Krampež
(19 m) z lepim tolmunom.
Nekoliko višje (med Kosečem in Drežnico) se ob Sušcu nahaja balvan Debela peč, ki je eden največjih ledeniških balvanov v
Sloveniji.
Na svoji poti proti Soči je skupaj s svojimi pritoki Ročica ustvarila globoka korita,
ki v najglobljem delu dosežejo 90 do 100 metrov globine. Tudi tu so številni slapovi.
Med njimi je najvišji slovenski slap v koritih, visok 59,5 m.
Pod Kosečem pa se nahajajo divja in težko dostopna Koseška
korita, katerih le del si lahko tudi ogledamo.
Urejena sprehajalna pot nas vodi mimo cerkvice sv. Justa. Pri cerkvici se spustimo v
kamnito ograjeno pot, ki so jo domačini uporabljali za pregon živine. Po 700 m poti
pridemo do potoka Stopnik, ki na svoji poti
do korit Ročice strmo pada čez razne slapove.
Slap Stopnik I je visok 22 m. Nekaj sto metrov naprej pridemo do dvostopenjskega slapa
Stopnik II s skupno višino 37 m. Potok Stopnik se izteče v korita Ročice s 25 m visokim
slapom.
 |
Stopnik II - spodnji del (25m) |
Pot se nato obrne in vodi po levi strani korit Ročice ob toku navzgor do edinega
prehoda skozi divja Koseška korita, ki jih je izdolbel potok Brusnik. Soteska je globoka od 40 do 60 m, praktično
neprehodna in zato tudi neraziskana. Tudi Brusnik se v Ročico izliva v številnih
slapovih.
Ko se povzpnemo iz korit, nadaljujemo pot po levi strani Ročice. Po 500 m naletimo na
naravni most, kjer se je v soteski zagozdila 3 m velika skala. Po dveh urah hoje se vrnemo
na izhodišče.
Nekateri slapovi so lažje dostopni (Krampež, slapovi na Stopniku, slap pod sv.
Justom), najvišji slap v koritih pa si je možno ogledati samo z vodičem.
Potok Kozjak izvira visoko nad
Drežniškimi Ravnami. Med Drežnico in Ravnami teče skozi zgornja korita. Ta so precej
globoka in široka, prečka pa jih kamnit ločni most stare poti Drežnica - Ravne.
Nižje pa je Kozjak izdolbel še bolj skrivnostna, zelo globoka spodnja korita, ki so
večji del zelo težko dostopna. V iztočnem ustju le-teh pa se v globino poganja voda v
slapu Veliki Kozjak, ki je vsekakor ena
najzanimivejših naravnih znamenitosti v Posočju.
Voda pada 15 metrov globoko v skorajda podzemski dvorani. Svetloba lahko prodira samo
skozi razpoko na 'stropu', zato vlada tudi sredi sončnega dneva v čudovitem skalnatem
amfiteatru skrivnostno temačno vzdušje.
 |
Skrivnostni slap Kozjak (15m) |
Še nekoliko nižje tvori potok še manjši 8-meterski slap Mali Kozjak. Do obeh slapov vodi zanimiva in udobna pot
mimo kavern in jarkov iz prve svetovne vojne, ki se odcepi od ceste Kobarid - Drežnica.
Vsi potoki se izlivajo v Sočo, ki na
jugozahodu omejuje drežniško deželico. Na odseku pod Drežnico - med Trnovim in
Kobaridom - ustvarja Soča mnogo divjih brzic, ki jih uspejo obvladovati le izkušeni
kajakaši in uigrane ekipe raftinga. Na tem delu je treba omeniti tolmun Otona,
eden najlepših tolmunov na svetu, kjer bivajo soške postrvi - velikanke. Naprej je Soča
ustvarila čez 100 m globoko sotesko. Tik pred Kobaridom pa teče pod starim Napoleonovim
mostom skozi slikovita korita, nakar se nekoliko umiri v širši tok. |
