Drežnica leži v zahodni Sloveniji - v Zgornjem Posočju. Od Kobarida je oddaljena 6
km. Iz osrednje Slovenije vodi najboljša pot po cesti skozi Idrijo in Tolmin (iz
Ljubljane 125 km), poleti pa tudi preko Vršiča. Od Nove Gorice je Drežnica oddaljena 55
km; iz Drežnice do Italije (mejni prehod Robič) pa je le 15 km; do Vidma je 50 km. Iz
Avstije pridemo v Drežnico najhitreje mimo italijanskega Trbiža, čez Predel in mimo
Bovca - oddaljenost od Beljaka je 80 km. Od mnogih srednjeevropskih velemest (Dunaj,
Milano, Muenchen) je oddaljena le dobrih 400 km.
Oddaljenost Drežnice od nekaterih mest |
mesto |
država |
via |
oddaljenost |
Kobarid |
SLO |
|
6 km |
Ljubljana |
SLO |
Idrija, Tolmin, Kobarid |
125 km |
Nova Gorica |
SLO |
Kanal, Kobarid |
55 km |
Videm |
I |
Robič, Kobarid |
50 km |
Trst |
I |
Gorica |
100 km |
Benetke |
I |
Videm |
190 km |
Milano |
I |
Padova, Videm |
460 km |
Beljak |
A |
Trbiž, Predel, Bovec, Kobarid |
80 km |
Dunaj |
A |
Gradec, Celovec, Beljak |
450 km |
Muenchen |
D |
Salzburg, Beljak |
420 km |
Praga |
CZ |
Linz, Salzburg, Beljak |
640 km |
Zurich |
CH |
Brenner, Lienz, Beljak |
640 km |
Zagreb |
CRO |
Ljubljana |
270 km |
Budimpešta |
H |
Gradec, Celovec, Beljak |
580 km |
Drežnica in okoliške vasi imajo nekatere svojske značilnosti.
 |
Vodnjak v Drežnici |
Vse vasi skupaj imajo danes nekaj nad 600 prebivalcev. Hiše so zidane, nadstropne -
kobariškega tipa, večina jih je ločena od gospodarskih poslopij, precej hlevov z
živino pa se nahaja tudi pod stanovanjskimi prostori. Po travnikih in senožetih stojijo
seniki - po domače hlevi.
Značilna za vse te vasi je planšarska živinoreja. Pasejo na planini Zapleč (1200 m)
in Zaprikraj (1208 m) nad Drežniškimi Ravnami.
Prebivalstvo (posebno mlajši) je večinoma zaposleno v dolini, v industriji (v
Drežnici je le en industrijski obrat), kmetijstvo je dopolnilna dejavnost. Na njivah
gojijo pretežno krompir, fižol, krmne rastline, na pobočjih in v strmem svetu pa so
travniki in sadno drevje, senožeti in pašniki.
Prenekateri prebivalec se ukvarja z nabiranjem zdravilnih zelišč, ki jih s pridom
uporablja za izdelavo domačih zdravil in napitkov; nekateri pa jih tudi prodajajo.
Drežnica
Naselje leži na plodni terasi, z vseh strani ga obdajajo visoki hribi: na vzhodu
Planica in Kožljak, na severovzhodu Krn (2245 m), na severu greben Krnšice (2142 m),
Vrata (2014 m), Oblo brdo (1960 m) in Vršič (1897 m); na serozahodu pogorje Morizna s
Krasjim vrhom (1773 m), Velikim vrhom (1774 m) in Pirhovcem (1660 m); na jugu Volnik (793
m) in Ozben (776 m).
Na zahodni strani se terasasta dolina odpira proti kobariškemu Stolu (1668 m), od
katerega ga deli Soča, ki se prav tu, pri Kobaridu, izvije iz soteske v širšo dolino.
 |
Kapelica v Drežniških Ravnah |
Drežniške Ravne
Od Drežnice so oddaljene 3 km, ležijo na nadmorski višini 560 m. Gručasta vas leži
južno od Krasjega vrha (1772 m) na terasastem svetu. Ta prehaja preko položnih pašnikov
v drežniški svet, ki ga reže več potokov.
Vas obsega dva ločena dela: Gornje Ravne in Spodnje Ravne ter zaselek Brdo. Nad vasjo
sta planini Zapleč in Zaprikraj.
Jezerca
Vas je oddaljena od Drežnice 2 km, leži na nadmorski višini 530 m. Gručasto naselje
stoji nad desnim bregom hudourniškega potoka Kozjaka, in sicer n a večjem griču nad
kotlinico, ki jo v spodnjem delu po daljšem in močnejšem deževju delno zalije voda.
Nekdanje stalno jezerce v kotanji so leta 1822 (obstaja kamen z letnico) odpravili, ko
so mu izkopali odtok.
 |
Drežnica - gručasto naselje |
Magozd
Gručasto naselje leži na nadmorski višini 460 m, na terasi pod Morizno. Od tu je
krasen pogled proti vzhodu na Drežnico in Krn v ozadju, proti severozahodu pa po dolini
Soče proti Trnovemu.
Iz imena nekateri sklepajo, da je vas nastala med gozdom, ko so tod širili pašno
površino.
 |
Koseč: Podbrdo in Vas |
Koseč
Vas je od Drežnice oddaljena 1 km. Leži na nadmorski višini 600 m. Naselje je na
vzhodnem delu drežniškega kota, na jugozahodnem vznožju Planice. Obsega tri skupine
hiš: Podbrdo (gornji del), Vas (osrednji del) in Orehovlje (spodnji del). Na jugu je
grapa Ročice, ki se v slapovih skozi sotesko spušča v dolino Soče.
Skozi spodnji del vasi teče potok Brusnik, ki se izliva v Ročico. Pod Kosečem je
cerkvica sv. Justa, ena najstarejših na Tolminskem. Po nekaterih pripovedih naj bi bilo v
bližini cerkve tudi pokopališče, vendar danes ni o njem nobenega sledu.
Zgodovina
Arheološki ostanki kažejo, da je bilo območje poseljeno že v antiki.Znaki Na
manjšem hribu Gradec so našli ostanke prehodne utrdbe iz poznoantičnega časa. Utrdba
je verjetno varovala pot, ki vodi iz doline Soče pod Krn. Domneva pa se, da se je sem
umaknilo staroselsko prebivalstvo, potem ko je v času pozne antike ali še kasneje
opustilo izpostavljeno postojanko na Toncovem gradu pri Kobaridu. Tudi dosedanji izsledki
folklorističnih, imenoslovnih in drugih raziskav pa kažejo, da je bil drežniški kot
pomembna staroselska enklava.
V 6. stoletju so to območje poselili Slovani. Prvotnih prebivalcev niso popolnoma
iztrebili, ampak le podjarmili. Od njih so sprejeli tudi mnogo imen za hribe, reke...
Prebivalci so se prehranjevali v glavnem s kozjim in ovčjim mlekom, saj je bila
drežniška planota še neobdelana. V srednjem veku, ko je prišla Tolminska pod Oglejski
patriarhat, so benediktinci učili ljudi kmetovati. Življenjski pogoji so se tako
izboljšali - naraščalo je število prebivalcev.
Prvi zapiski o teh krajih izpod peres vikarjev segajo v leto 1324. Takrat so otroke
krstili v Tolminu in jih vpisovali v krstne 'bukve'. Kasneje so jih krstili v Kobaridu.
Tudi tam so ostali zapiski.
Leta 1747 je bila ustanovljena drežniška kaplanija. Prvi jo je vodil duhovnik Ivan
Leban. Od takrat naprej so v Drežnici vodili tudi matične knjige.
 |
Drežniški motiv |
V letih pred prvo svetovno vojno je bilo na Drežniškem od 1000 do 1200 prebivalcev.
Razvijale so se obrti, nastajele so ljudske pesmi (Cin-cin-cin Drežnica).
Sezidali so tudi cerkve sv. Ane v Magozdu, sv. Matija v Ravnah in sv. Justa na Koseču;
v Drežnici pa cerkev sv. Jurija, ki so jo kasneje zaradi dotrajanosti porušili in na
istem mestu sezidali vseslovensko romarsko cerkev Srca Jezusovega.
Prva svetovna vojna, ki je divjala v teh krajih, je pustila močan pečat, ki je še
danes viden. Soška fronta je vzela marsikatero življenje, prebivalstvo pa pregnala v
večletno begunstvo.
Med obema vojnama in po drugi svetovni vojni se je zaradi težkih socialnih razmer
izselilo mnogo ljudi v druge dežele Evrope in Amerike. Za mnogimi se je zabrisala
vsakršna sled. |